Tehnologije prispevajo k avtomatizaciji in bolj zelenemu načinu poslovanja

Ena od hujših pasti, v katere se lahko ujamejo podjetja, so nizkocenov- ne rešitve. »Izgradnja IT-ekosistemov je zahteven in žal tudi drag proces, tako s stališča finančnega kot časovnega vložka – pa vendar je le realno ocenjen projekt lahko uspešen,« pravi Janez A. Korun, direktor družbe i-Rose, ki se z informacijskimi rešitvami za področje logistike ukvarja že dobrih dvajset let.

V digitalizacijo in avtomatizacijo danes drvimo na vseh področjih, predvsem pa tam, kjer procesi temeljijo na ročnem in papirnem delu. »Digitaliziramo podatke, informacije in znanja. A digitalna transformacija je precej širši pojem od digitalizacije,« pravi dr. Borut Jereb s Fakultete za logistiko na Univerzi v Mariboru. Predstavlja namreč spremembo izdelkov, procesov, pa tudi samih podjetij ali organizacij. »Podjetjem to prinaša prednost, da delajo stvari hitreje, boljše in cenejše. To lahko v današnjem konkurenčnem boju ponudi boljše možnosti za preživetje, večje dobičke in možnosti za nove naložbe. Podjetja sili k nenehnemu osveževanju svojih poslovnih modelov z vedno večjo hitrostjo. Strateški tehnološki trendi so ključna sestavina pri vodenju neprekinjenega inovacijskega procesa kot dela neprekinjene naslednje strategije,« ocenjuje Jereb.

In če se logistika ukvarja predvsem s fizično distribucijo, skladiščenjem, upravljanjem z materiali, embaliranjem in podobnim, se oskrbovalne verige dodatno ukvarjajo še s poslovanjem med organizacijami na področju logistike, tako da zagotovijo dostavo izdelkov in storitev do kupca. »Tako je upravljanje logistike del upravljanja oskrbovalne verige,« pojasni sogovornik.

Številni tehnološki trendi, ki so medsebojno prepleteni
Kot pravi, so v logistiki in oskrbovalnih verigah soočeni z različnimi tehnološkimi trendi. Umetna inteligenca npr. odpira nove meje za digitalno poslovanje, saj skoraj vsaka aplikacija, storitev in vse, kar je na internetu (internet stvari ali loT), vključuje inteligenten vidik avtomatizacije. Glede na nekaj let nazaj je korenito preoblikovan tudi način, kako zaznavamo in komuniciramo s tehnologijo: »Pogovorne platforme, razširjena resničnost, navidezna resničnost in mešana resničnost v digitalnem svetu nudijo bolj naravno in poglobljeno doživetje okolja,« pravi Jereb. Za spremljanje, analiziranje in nadzor okolja v resničnem svetu pa se vse pogosteje uporablja digitalno predstavljanje stvari in organizacijskih procesov – digitalni dvojčki. »Ti v kombinaciji z umetno inteligenco postavljajo osnovo za odprte, povezane in usklajene pametne prostore,« pojasnjuje profesor s Fakultete za logistiko.

Ne gre zanemariti niti drugih tehnoloških trendov, ki so medsebojno prepleteni. Z njimi se, tako kot pravi Jereb, srečujemo pri oskrbovalnih verigah. »Gre za avtonomne stvari – inteligentno okolje, ki je odprto, povezano, koordinirano in temelji na umetni inteligenci ter definira svoj ekosistem pametnega prostora; obrobno računalništvo; hiperavtomatizacija; uporabo porazdeljenih oblakov; pametno mobilnost; velepodatke in podobno,« našteje. Dodaja, da vse te tehnologije prispevajo k avtomatizaciji poslovanja in bolj zelenemu načinu poslovanja.

V informacijsko varnost bo treba vlagati vse bolj intenzivno
»Če poslovanje temelji še na tehnologiji veriženja blokov, ki sloni na decentraliziranem omrežju, imamo rešena tudi mnoga odprta vprašanja informacijske varnosti,« meni sogovornik. »Tehnologija zagotavlja, da nobene že davno izvedene transakcije (na primer dokument, ki je v nekem paketu dokumentacije) za nazaj ni mogoče spremeniti. Če bi do spremembe prišlo, bi se s tem porušila celotna veriga blokov in vsi vpleteni bi za to vedeli. Prav zaradi te lastnosti je tovrstna tehnologija idealna za vodenje evidenc, prenose finančnih sredstev ali pri upravljanju oskrbovalne verige. V strokovnem svetu pravimo, da s to tehnologijo zagotavljamo popolno celovitost informacij, če je celovitost kršena, pa to zagotovo vemo in je ni mogoče prikriti,« pojasnjuje. Gre torej za pristop, ki spominja na odprtokodne skupnosti v IT-svetu. »Zato ni naključje, da tudi večja podjetja pri svojih rešitvah uporabljajo odprtokodne rešitve za veriženje blokov,« je prepričan Jereb.

Prav v informacijsko varnost je treba po njegovem mnenju vlagati vse bolj intenzivno. Ocenjuje, da gre pri tem predvsem za pereč problem zasebnosti in digitalne etike nasploh. »Pri tem zakonodaja in njena praksa ne sledita uporabi tehnoloških rešitev. Oskrbovalne verige so že v osnovi sistemi, ki povezujejo različne deležnike, ki lahko prihajajo iz različnih koncev sveta in niti pri nas v EU niti drugje po svetu nimamo pravnega okvira, ki bi lahko sledil vsem možnostim za neetično ravnanje, ki jih ponuja digitalna transformacija. Izgube zaradi neetičnega ali kriminalnega delovanja v okviru elektronskega poslovanja se eksponencialno višajo in predstavljajo desetine milijard evrov letno. Tovrstno ravnanje se je v času pandemije še dodatno razmahnilo, saj smo ljudje začeli digitalizirati vsakodnevno delo in medsebojne stike,« še opozori Jereb.

Kaj prinaša sistem za upravljanje prevoza?
»Rezultati na področju informacijskih rešitev v transportni logistiki so izjemni,« ocenjuje Janez A. Korun, direktor podjetja i-Rose. Kaj vse prinaša sistem za upravljanje prevoza (TMS)?

• Integracijo z zalednim ERP in WH okoljem.
• Portali za naročnike digitalizirajo in avtomatizirajo vso komunikacijo med izvajalcem in naročnikom logističnih uslug. Avtomatizira se vnos naročil, pogajanja o izvedbi, informacije o izvedenih poslih s spremno dokumentacijo.
• Ustrezni komunikacijski vmesniki zagotovijo avtomatizirale komunikacije med naročnikom in izvajalcem storitve – naročila in transportna dokumentacija se prenašajo brez človeškega faktorja.
• Portal za podprevoznike digitalizira komunikacijo med nosilcem posla in dejanskim izvajalcem storitve. Dodeljevanje poslov podizvajalcu – podprevozniku je v celoti digitalno. Zagotovljena je tudi osnovna podpora podprevozniku, ki preko portala posle tudi dodeljuje svojim voznikom in spremlja izvajanje. Nadgradnja portala za podprevoznike je interna borza prevozov, ki poskrbi za konkurenčen dialog in popolno transparentnost dodeljevanja poslov podizvajalcem.
• Orodja za samodejno planiranje in optimizacijo transportnih poti skrajšajo čase priprave transportnih planov iz nekaj ur na le nekaj sekund, ob tem pa povečajo učinkovitost izvedbe za 30 odstotkov. Izvedbene poti so načrtovane do metra natančno. Okolje pa je sposobno spremljati izvedbo tako časovno kot lokacijsko in ob zaznanih odstopanjih sprožati ustrezne odzive.
• V popolnosti se digitalizira tudi delo voznika. Terenska podpora na mobilnih napravah vozniku zagotavlja popolno informacijo o njegovih delovnih nalogah. To pomeni izvajanje načrta transportov, navigacijo, informacije o dostavno-nakladnih točkah, zajem slik, podpisov, prenos s poslom povezanih dokumentov (vključno CMR), alarmiranje ob spremembah načrta, pregled stanja vozil.
• Integracija navedenih rešitev s telematsko opremo, nameščeno v vozilih, še nadalje avtomatizira pripravo transportnih poti in poskrbi za samodejno odkrivanje odstopanj od pričakovanega izvajanja procesa (zamude, napovedovanje zamude, prevare).

Vložki v digitalizacijo in avtomatizacijo niso povsod uspešni
V podjetju i-Rose, ki se z informacijskimi rešitvami za področje logistike ukvarja že dobrih dvajset let, so prepričani, da so vlaganja v digitalizacijo in predvsem avtomatizacijo poslovnega procesa vložek, ki prinese veliko koristi. Te so, kot pravi direktor Janez A. Korun, po njihovih izkušnjah precej večje, kot naročnik predvideva ob začetku procesa. »Po drugi strani pa so ti vložki uspešni le tam, kjer se vodstvo podjetja in sodelavci zavedajo, da je to nujnost in so v projekt pripravljeni vložiti svoj čas in svoje izkušnje,« poudari. A kot pravi, so informacijske rešitve v transportni logistiki oziroma logistiki preskrbnih verig v Sloveniji pretežno bazične. »Implementirane so pretežno v okoljih ERP in WH (Warehouse). Implementacij WH rešitev kot specializiranih modulov je mnogo, na trgu je veliko število domačih in tujih ponudnikov, ki ponujajo vse – od preprostih pa do kompleksnih skladiščno-informacijskih sistemov,« pravi.

Informacijska podpora ne sledi poslovni uspešnosti
Nekoliko drugačno pa je po njegovi oceni stanje na področju transportne logistike. »Tu prevladujejo ponudniki cestnega transporta, ki so svoje poslovne poti pretežno začeli kot ustanovitelji podjetja in iz enega kamiona zrasli v podjetja s 50 do 60 vozili pa vse tja do 500 vozil (kompozicij),« opaža Korun. »Kljub izjemni poslovni uspešnosti transportnih podjetij informacijska podpora temu ni sledila. Povprečno slovensko transportno podjetje uporablja nizkocenovne informacijske rešitve in le redko vidi priložnost rasti v digitalizaciji poslovnih procesov. Zastoj pri uvajanju sodobnih informacijskih orodij izhaja iz kombinacije dvoma v resničnost obetanih učinkov in strahu do izvedbe organizacijskih rešitev,« meni. Kot dodaja, se podjetja žal ne zavedajo, da bodo svojo bolj ali manj uspešno poslovno pot lahko nadaljevala le v primeru, da bodo ulovila tok digitalizacije.

Trije glavni trendi v transportu in logistiki
Aleš Habič iz podjetja Špica med glavnimi trendi, ki se uvajajo v transportu in logistiki, izpostavi:

• glasovno komisioniranje kot naraven način komunikacije, pripravljen za delo z napravo, kar pomeni bistveno hitrejše in natančnejše delo zlasti pri komisioniranju blaga, lažje delo zaradi prostih rok in večjo varnost zaradi prostih oči;
• avtonomne mobilne robote (AMR) za prevoz blaga v proizvodnji med delovnimi mesti ali v skladišču – krmili jih nadzorni proizvodni sistem (MES) ali skladiščni (WMS), delajo štiriindvajset ur na dan, znajo se izogibati oviram, sami najdejo alternativno pot, če je prvotna zasedena … Hkrati pa so lahko tudi pomočniki pri komisioniranju blaga v skladišču;
• elektronsko dokazilo o dostavi (ePOD) – podpis prejemnika na ekran mobilne naprave.

Naložba se v povprečju povrne prej kot v 18 mesecih
Korun je prepričan, da je prvi korak k digitalizaciji zavedanje, da to ni več vprašanje, ampak nujnost, saj bo le tako mogoče vzdrževati konkurenčnost. Uvedba kompleksnega sistema za upravljanje transporta (TMS) v transportno logistično podjetje sicer traja vsaj leto dni. Kako poteka? Najprej je treba pripraviti pregled trenutnega stanja, pripraviti predlog, nato identificirati tveganja, pripraviti izvedbeni načrt, spremeniti organiziranost podjetja, šele zatem pride na vrsto uvajanje posameznih izbranih sklopov novega TMS okolja in integracija z velikimi zunanjimi partnerji. »Vse korake opremljanja mora spremljati nenehna komunikacija med izvajalcem in zaposlenimi, jasna podpora vodstva podjetja in izobraževanje sodelavcev za delo s programsko opremo in za prehod od mehanskih na bolj zahtevna in ustvarjalna opravila,« pojasnjuje sogovornik. Opozarja, da so ena izmed hujših pasti, v katera se lahko ujamejo podjetja, nizkocenovne rešitve. »Izgradnja IT-ekosistemov je zahteven in žal tudi drag proces, tako s stališča finančnega kot časovnega vložka – pa vendar je le realno ocenjen projekt lahko uspešen. Kljub relativno visokim zneskom, potrebnim za izgradnjo učinkovite TMS podpore, se naložba v povprečju povrne prej kot v 18 mesecih.«